Čeprav nedavna podnebna konferenca (COP 30) v Belemu, prehodu do reke Amazonke v Braziliji, ni sprejela načrta za postopno opuščanje fosilnih goriv in bogate države niso zagotovile izpolnjevanje svojih obveznosti glede financiranja podnebnih ukrepov v revnih državah, so na COP 30 poseben vtis naredila staroselska ljudstva.

Staroselska ljudstva so Mater Zemljo vedno obravnavala kot živi sistem, ki ga je treba spoštovati. Po vsem svetu živi približno 476 milijonov staroselskih ljudstev, ki skrbijo za 80 % svetovne biotske raznovrstnosti. So pomemben del rešitve za blažitev podnebnih sprememb.

Alice Pataxo, staroselska brazilska podnebna aktivistka, novinarka in vplivnica, se je rodila 7. junija 2001 v Aldeia Craveiro na ozemlju staroselcev Pataxo v Barra Velhi v zvezni državi Bahia v Braziliji. Pri 14 letih je razlastitev Araticuma, zemlje njenega ljudstva, Alice spodbudila k temu, da je postala aktivistka.

Bila je prva staroselska ženska, ki je postala brazilska ambasadorka pri Svetovnem skladu za naravo, s čimer je še okrepila svojo zavezanost ohranjanju okolja in pravicam staroselskih ljudstev na nacionalni in mednarodni ravni.

 Novembra 2021 se je udeležila konference COP 26 v Glasgowu v Združenem kraljestvu. Leta 2022 je bila uvrščena med 100 najvplivnejših žensk po mnenju BBC-ja.

Preko projekta DEAR z naslovom Naša hrana, naša prihodnost, ki ga je financirala EU, je junija 2022 Alice Pataxo prišla v Slovenijo, kjer je dala tudi intervju za slovensko nacionalno RTV in se udeležila premiere dokumentarnega filma Teritorij (2022) v režiji Alexa Pritza o brazilskem staroselskem ljudstvu Uru-eu-wau-wau.

Alice Pataxo živi v Porto Seguru v Bahii in dela kot komunikatorka staroselskih ljudstev ter piše za medije, kot so Projeto Colabora, Yahoo Notícias, Fontes BR in blog Tucum Brasil. Je ena najpomembnejših vplivnic v Braziliji.

Manj kot milijon kvadratnih kilometrov oziroma 11,6 % brazilskega ozemlja predstavljajo staroselska ozemlja. Leta 2024 je Brazilija zaradi nezakonitih gozdnih požarov in krčenja gozdov za pridelavo soje in za govedorejo izgubila 2,82 milijona hektarjev tropskega deževnega gozda.

Sredstva uradne razvojne pomoči (ODA) skoraj nikoli ne dosežejo staroselskih ljudstev. Edina izmed pozitivnih izjem tega pravila je Norveška. Norveški program za staroselska ljudstva (NIPP) norveškega veleposlaništva v Braziliji financira Sklad za staroselska ljudstva področja Rio Negro (FIRN), ki ga upravlja Zveza staroselskih organizacij področja Rio Negra (FOIRN), s približno 625.000 dolarji. NIPP podpira tudi Sklad za staroselska ljudstva Ruti, ki ga upravlja Svet staroselcev zvezne države Roraima.

Največja brazilska staroselska organizacija APIB je avgusta 2025 napisala prvo s strani staroselcev podnebno strategijo države. Ta zahteva razmejitev in zaščito staroselskih ozemelj, prepoved rudarjenja in proizvodnje nafte na teh območjih ter sredstva uradne razvojne pomoči za staroselske organizacije. Če bodo njihova ozemlja pravno priznana in zaščitena, bo to tropskemu deževnemu gozdu bolj koristilo kot pa sheme za izravnavo ogljika.

Na konferenco COP 30 je bilo povabljenih približno 1000 predstavnikov staroselcev, še 2000 staroselcev pa jih je imelo dostop do prostorov za aktiviste in javnosti. Doslej so razmejili 10 novih avtohtonih ozemelj in s tem zaščitili okolje in kulturo staroselskih Brazilcev, ki živijo na teh območjih.

Projekt Zelena saga ponuja odlično priložnost za vključitev tem podnebnih sprememb in staroselskih junakov v zgodbe pustolovskih knjig.

Literatura:

Družbeni mediji Alice Pataxo:

https://www.facebook.com/alicepataxo

https://www.instagram.com/alice_pataxo/

https://www.youtube.com/watch?v=OItnwU6O5Qs

Alice Pataxo na slovenski nacionalni RTV:

https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174878611

Barker Will: Did Cop30 fulfil its promise to Indigenous Brazilians? November 2025, https://theweek.com/environment/cop30-indigenous-brazilians

Gabay Aimee: Indigenous alliance unveils Brazil’s first native-led emissions strategy, August 2025, https://news.mongabay.com/short-article/2025/08/indigenous-alliance-unveils-brazils-first-native-led-emissions-strategy

Gabay Aimee: Norway pledges more direct funding to support indigenous peoples in Brazil, August 2025 https://news.mongabay.com/2025/08/norway-pledges-more-direct-funding-to-support-indigenous-peoples-in-brazil/

Goldman Elizabeth, Carter Sarah, Sims Michelle: Fires Drove Record-breaking Tropical Forest Loss in 2024, May 2025, https://gfr.wri.org/latest-analysis-deforestation-trends

Michelis De Lima Fernandes Marina: O devir indigena dos meios: Ativismo político no digital a partir dos perfis de Txai Suruí e Alice Pataxó, May 2025, https://www.maxwell.vrac.puc-rio.br/72107/72107.PDF

Mueller Paul:  COP-30 Misses the Point: Give Indigenous People Ownership, Not Handouts, November 2025, https://thedailyeconomy.org/article/cop-30-misses-the-point-give-indigenous-people-ownership-not-handouts/