Da bi bile zgodbe projekta Green Saga verodostojne, bomo bralcem ponudili tisto,  s čimer se lahko poistovetijo. Zgodbe bo navdihnila resničnost in ljudje okoli nas ter  obogatili zaplete z dogodki iz preteklosti in sedanjosti. Dovolj bo, da prelistamo kakšno revijo ali morda malo poiščemo na spletu, da prepoznamo takšen dogodek ali osebo in tako odkrijemo, da so nam življenja in dejanja nekaterih oseb resnično za zgled. Če te osebe ne bi v resnici obstajali, bi si mislili, da je njihova življenja zapisal odličen pisatelj.

Greta Thunberg  je oseba, ki predstavlja tak zgled, ki je oddaljen od stereotipov in klišejev, za katere so junaki običajno moški, odrasli in brez “napak”. Greta je sedaj odrasla ženska, čeprav je bila, ko se je začela ukvarjati s podnebjem, takrat res zelo mlada, stara komaj osem let! Greta ima Aspergerjev sindrom, motnjo avtističnega spektra, zaradi katere je v očeh mnogih drugačna, vendar verjame, da ji zaradi tega uspeva videti stvari jasno. Tudi vprašanje podnenih sprememb je zanjo preprosto zelo jasno: ukrepati je potrebno . Greta se je rodila leta 2003 v Stockholmu. Pri osmih letih se je, ko je slišala govorice o podnebnih spremembah, odločila za gladovno stavko in kmalu zatem postala veganka; pri petnajstih letih (2018) je uspela ustvariti gibanje #FridaysforFuture#, ki je vključevalo ljudi po vsem svetu.

Vsak petek je namesto v razredu sedela pred švedskim parlamentom, da bi protestirala proti podnebnim spremembam in je tako uspela ljudi ozavestiti, kako resna in zaskrbljujoča je situacija. Gibanje je postalo globalno ter pritegnilo tako mlade kot tudi tiste odrasle, ki se do takrat niso nikoli zanimali za podnebje.

Bila je majhna blondinka; dve majhni kitki sta uokvirjali njen obraz, na katerem je izstopal resen in odločen pogled. Sama z ročno napisanim napisom je tedne sedela pred šolo, da bi odraslim povedala, da  morda prihodnost za vse, še posebej pa za tiste, kot je ona, ki »imajo pred seboj celo življenje«,  ne bo, ker problemi podnebnih sprememb prehitevajo prihodnost .

»Kako naj grem v šolo, da bi izboljšala svojo prihodnost, če pa je moja prihodnost ogrožena!« Ali nima prav, kajne?

 »Kakšen je smisel učenja za pripravo na prihodnost, če je ta že tako ogrožena?« Toda Greta nam je s svojimi sprva osamljenimi dejanji pokazala pot. Vsak od nas lahko s svojimi dejanji nekaj spremeni in prispeva, vsako posamzno dejanje lahko nekaj spremeni.

 Pridružili so se ji milijoni mladostnikov, pa tudi odrasli, starši, ki se zanimajo za prihodnost svojih otrok in ki jih zanima, kakšen svet bodo zapustili svojim otrokom.  Leto dni po začetku petkovih protestov se je prodaja otroških in mladinskih knjig z okoljsko tematiko podvojila, prav tako pa tudi donacije organizacijam, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami.

 A Greta se ni ustavila. Kljub svoji mladosti, se je srečala s svetovnimi voditelji, da bi jih spomnila, da obstaja sporazum, Pariški sporazum, in da so ga vsi dolžni spoštovati. Njen govor na konferenci Združenih narodov COP24 v Katovicah na Poljskem je bil pravi napad na apatijo in pomanjkanje vizij politikov, ki se omejujejo le na prazno govoričenje, ne da bi te besede konkreno  cudejanili.

Leta 2019 se je srečala z Barackom Obamo, v New Yorku pa se je udeležila največjih demonstracij, kjer je skupaj s 4 milijoni ljudi protestirala proti posledicam podnebnih sprememb. Septembra istega leta se je udeležila podnebnega vrha Generalne skupščine Združenih narodov, kjer je imela še pomembnejši govor:

“K nam, mladim, prihajate po upanje. Kako si drznete? S svojimi praznimi besedami ste mi ukradli sanje in otroštvo. Pa vendar sem ena izmed srečnežev. Drugi ljudje trpijo, umirajo. Smo na začetku množičnega izumrtja in vse, o čemer lahko govorite, je denar in pravljice o večni gospodarski rasti. Kako si drznete? Že več kot 30 let je znanost jasna, kristalno jasna. Kako si drznete še naprej gledati v drugo smer?“

Greta je bila nominirana za Nobelovo nagrado za mir, ki je nato šla v roke etiopskega predsednika vlade, kljub temu pa je po mnenju revije »Time« postala osebnost leta!

Njena zgodba nas uči, da lahko vsakdo ustvarja spremembe in da ne moremo živeti srečno, če mislimo samo nase.

Če pa si jo predstavljamo preprosto kot lik ene od naših zgodb, se tukaj odpirajo različne poti in spremenljivke, pa tudi spodbude in predlogi za scenarij, saj so v njej resnično vse sestavine, ki jih potrebujemo za naše pustolovske zgodbe: močna okoljska in družbena zavest, ideja o trajnosti kot možni, vključujoči sreči, sposobnost sprejemanja zrelih in odgovornih odločitev, kot na primer takrat, ko je prečkala ocean z ladjo namesto z letalom!

Pred dnevi smo izvedeli novico, da je pred kratkim sodelovala na čelu skupine 200 aktivistov Upora proti izumrtju v akciji blokiranja vhoda največje naftne rafinerije v Mongstadu v Bergnu na jugozahodni obali Norveške. Norveška je eden največjih proizvajalcev plina in nafte, Equinor pa je veliko podjetje, ki namerava ohraniti črpanje nafte vsaj do leta 2035.

»Fosilna goriva prinašajo smrt in uničenje!« je izjavila Greta in namesto tega pozvala k odpravi uporabe fosilnih goriv …

Ali je to izhodišče za zgodbo? Morda predvsem  za razmislek in skupno ugotovitev, da je prihodnost še možna!

Bibliografija

Thunberg, G. (2019). Nessuno è troppo piccolo per fare la differenza (Nihče ni premajhen, da bi naredil spremembo). Milano: Mondadori.

Thunberg, G. (2019). La nostra casa è in fiamme. La nostra battaglia contro il cambiamento climatico (Naša hiša gori: Naš boj proti podnebnim spremembam). Milano: Mondadori.

Camerini, V. (2019). Zgodba o Greti. Non sei troppo piccolo per fare cose grandi. La biografia non ufficiale di Greta Thunberg (Zgodba o Greti: Nikoli nisi premajhen, da bi kaj spremenil. Neuradna biografija Grete Thunberg). Milano:

De Agostini. Thunberg, G. (2022). Knjiga o podnebju (italijanska izdaja). Milano: Mondadori.